Petek, 9. november, ob 19.00, Dvorec Bukovje
»Zakonski DVOJEC z DVEMA KRMARJEM«
Avtor besedila: Erik Vidmar
Scenarij: Erik Vidmar
Režija: Erik Vidmar
Igra: Erik Vidmar
Premierna izvedba: 2005
Razlike med moškimi in ženskami ostajajo velike tudi v današnjem času, pa čeprav so ženske dolžnosti postale veliko večje, kot je samo služiti možu, skrbeti za dom in družino. Še posebej moški, ki so v svojih očetih videli tradicionalni zgled GLAVE družine, se včasih v partnerskih odnosih ne znajdejo najbolje.
Tudi Lojz iz predstave, si je zakonski stan predstavljal kot podružnico luksuznega harema, kjer se žena 24 ur vrti okoli njega in se trudi že vnaprej ugoditi vsaki njegovi želji in muhi. A glej ga zlomka, po celodnevnem tekanju okoli Lojzeta, je žena vsak večer znova na smrt utrujena. Ker on sam ni tako zelo utrujen, se začne sklicevati na zakonske dolžnosti…
Lojz pripoveduje, kako se je nekega večera, ko je upal, da bi se lahko po dolgem času kaj zgodilo tudi v njuni postelji, pred odhodom v posteljo, temeljiti pripravil. Najprej se je globinsko obril, se stuširal, dezinficiral, dezodoriral, si frišne gate namontiral in šel gret njeno stran postelje.
Potem pa žena v sobo primaršira, v debeli, kot mati zemlja stari, raztegnjeni frotirasti pižami, z navijalkami na glavi. Lojzetu kaj hitro pade morala in koncentracija. Samo še metla ji je manjkala. Da bi ga še bolj dražila, si najprej skozi rokav seksi frotirke potegne modrc, začne do onemoglosti razčesavati lase, čistiti obraz s čistilnim mlekom, si utirati hranljivo nočno kremico, se packati z nategovalno, utrjevalno, pomlajevalno kremico na vse konce in kraje, si depilirati podplate, si lakirati nohte na rokah, nogah, zobeh in še kje. Zaključka se Lojze ne spomni, ker je med tem že izgubil upanje in zaspal. Ko žena zaključi z generalnim remontom, se v posteljo nalašč zarije tako, da Lojza zbudi in mu še enkrat zlobno pokaže, da ne bo nič. Lojz ne more spati, se živčno sprehaja po sobi in močno brcne v posteljo. Ona se dvigne, prižge luč in začne se prepir. Drug drugega obtožujeta kdo je za in kdo nikoli ne reče, da ne bi. Kdo je za vse kriv in kdo nikoli ne reče, da jo ima rad? Kdo kar naprej rine vanj z vprašanji o podrobnostih, ki se je nič ne tičejo in kdo je nikoli ne posluša? Koga je težko razumeti in kdo nič ne reče in pričakuje, da ji bo on bral misli?
Prepir se razplamti, ona ga prekine z odhodom iz sobe in ko se vrne, se začneta pogovarjati. Skozi pogovor spoznavata in sprejemata številne razlike, obujata spomine na stare čase, na prvi zmenek, na prihod otrok… Med pogovorom se Lojz domisli šifre, s pomočjo katere bi se lahko tudi pred otrokoma sporazumevala, kadar bi jima zadišalo malo posteljne romantike. V zaključku predstave obnovita poročne zaobljube – nekoliko drugače in se odpravita na JADRANJE med rjuhe.
